Delati s srcem in iz srca

Letošnja turistična sezona je (bila) zagotovo nekaj čisto posebnega. Nagradila me je s celo paleto različnih občutkov, razmišljanj, dognanj in uvidov. In za marsikaterega od njih sem iz vsega srca hvaležna.

Ne bom lagala: Utrujena sem kot že dolgo ne. Čeprav sem res veliko in trdo delala, še vedno delam z veseljem. Na obrazu še vedno, navkljub neizmerni utrujenosti, nosim nasmeh, saj me moj posel neizmerno osrečuje. Neskončno sem hvaležna za čisto vsakega zadovoljnega gosta. Včasih me boli celo telo in sem neopisljivo utrujena, a v sebi se še vedno počutim neizmerno izpolnjeno, veselo in zadovoljno. Še vedno grem vsak dan z veseljem med goste, saj me vsak dan nekaj novega naučijo, me nasmejijo, mi dajo veliko novih moči in spoznanj.

Vsak gost je zgodba zase

Z nekaterimi gosti v le nekaj dneh stkemo že prava prijateljstva, z drugimi nesebično priskočimo drug drugemu na pomoč … Zgodb, ki se naberejo med turistično sezono, se ustvari za eno veliko knjigo in hvaležna sem za vsako od njih. Vesela in zadovoljna sem, da sem v teh nekaj mesecih srečala toliko krasnih ljudi in lahko rečem, da me je čisto vsak od njih obogatil na svoj način.

Še vedno sem globoko ganjena, ko od gostov dobim pohvalo in ko ti od nas odidejo z nasmehom na obrazu in obljubo, da se prihodnje leto spet vidimo. Ne morete si predstavljati, kako velika nagrada je to zame.

Seveda vse zgodbe tudi niso samo rožnate in vesele, kje pa. Popolnoma jasno mi je, da vsem gostom preprosto ne morem vedno ustreči oziroma zadovoljiti njihovih želja in pričakovanj. Marsičesa ne znam in tega me ni sram priznati. Vendar pa vem, da tako jaz kot vsa moja ekipa damo vedno vse od sebe ter se po svojih najboljših močeh potrudimo, da se gostje pri nas počutijo kot doma. Vedno smo jim na voljo s svojim znanjem, informacijami, idejami, izkušnjami … ali pa le s toplo besedo. Ne nazadnje je prav slednje pogosto vse, kar si nekdo želi.

Ne verjamem v naključja, temveč vem, da se vse zgodi s točno določenim razlogom, in to se je neštetokrat potrdilo tudi letos. Eden od mojih gostov se na primer ukvarja s čebelarstvom, ki me že od nekdaj fascinira. Ta gospod me je v le nekaj dneh o teh čudovitih živalih in pridelavi medu naučila ogromno. Gospod mi je dal tudi veliko dragocenih idej, kako med vključiti tudi v moje izdelke in tako le potrdil mojo dolgoletno željo po novih medenih izdelkih.

Gostje so ti pripravljeni pomagati, če jim le pustiš blizu. Meni so predali toliko dragocenega znanja, izkušenj in izjemnih zgodb. Zagotovo bom o tem nekoč napisala knjigo, saj čisto vsak gost s sabo prinaša svojo edinstveno zgodbo.

Moje delo me polni

Marsikdo bi rekel, kako težko in izčrpavajoče je delati z ljudmi. S tem se do neke mere strinjam, po drugi strani pa svojega posla ne bi zamenjala za nič na svetu. Navkljub neizmerni utrujenosti prav nič ne pogrešam dopusta, ne razmišljam o tem, kam vse bi šla, kaj vse sem zamudila to poletje. To, kar delam, me namreč neizmerno bogati, mi pravzaprav daje energijo, zagon za naprej, me izpolnjuje.

In vseh teh občutkov v tistem obdobju, ko sem bila redno zaposlena, nisem nikoli prav dobro razumela. Ampak povem vam, da res ni večje nagrade v življenju, kot je početi tisto, kar te iz srca veseli. Seveda si bom ob koncu sezone vzela tudi nekaj prostih dni, potem pa kmalu začela čarati nove projekte – idej imam namreč še in še.

  • Preberite tudi