Jezersko

jezersko

Jezersko je pravi raj za vse ljubitelje narave in aktivnega preživljanja prostega časa. Je odlična izhodiščna točka za vse ljubitelje gora, saj mogočni vrhovi Kamniško-Savinjskih Alp kar kličejo, da jih osvojite in doživite najlepše razglede svojega življenja. Poleg tega neokrnjena narava Jezerskega ponuja neštete možnosti za sproščujoče sprehode in pohode, je pravi raj za kolesarjenje, pozimi pa tu na svoj račun pridejo ljubitelji teka na smučeh, sankanja in drugih zimskih radosti.

jezero na Jezerskem

Jezersko je čudovito v čisto vseh letnih časih in vremenskih razmerah: Na sončen poletni dan boste lahko občutili ravno pravšnji turistični vrvež, prav posebna izkušnja pa so lahko tudi tisti bolj kisli in na videz zaspani dnevi, ko se nam zdi, da se nič ne dogaja. Prav v takšnih dneh, ko je Jezersko še posebej umirjeno in spokojno, lahko užijete njegovo pravo energijo ter se napolnite, umirite in spočijete. Na Jezerskem čas teče drugače − v objemu prostranih gozdov boste lahko resnično slišali tišino, ko pade noč in se na Jezerskem ugasne javna razsvetljava, pa vas bo očaral pogled na mogočno zvezdno nebo. Naj vaš obisk ali bivanje na Jezerskem ne bo le površinska izkušnja − če si boste dovolili in se zares prepustili temu prvinskemu okolju, boste domov odšli drugačni, kot ste prišli. Predvsem mirnejši in bolj povezani s sabo.

Cvet gora priporoča

IDEJE in NAMIGI

Če ne veste, kaj bi počeli ali pa potrebujete le kakšno idejo, kako čim lepše preživeti čas na Jezerskem, vam ponujamo nekaj namigov:

Opazovanje
zvezdnega neba

Zaradi vse večjega svetlobnega onesnaženja lahko le redkokje opazujemo zvezdno nebo. A na Jezerskem je to še vedno mogoče, saj se okoli 23. ure ugasne javna razsvetljava in takrat se nad nami razkrije mogočna zvezdna preproga. Opazovanje zvezd v toplih poletnih ali ledeno mrzlih jasnih zimskih nočeh je edinstvena izkušnja, ki se za vedno vtisne v naše srce.

Sprehod okoli Planšarskega jezera

Ko pridete na Jezersko, enostavno morate obiskati tudi Planšarsko jezero. To prikupno jezerce so v spomin na veliko ledeniško jezero zajezili domačini. Okoli Planšarskega jezera vodi prijetna sprehajalna pot, sprehajalci pa lahko ves čas uživajo v izjemni kulisi mogočnih vrhov Kamniško-Savinjskih Alp.

Pohod do izvira mineralne vode

Zdravilna mineralna voda sicer izvira nad Ankovo domačijo, vendar so jo leta 2013 zaradi lažje dostopnosti pripeljali bližje glavni cesti. Tako si zdaj lahko ‘Jezersko slatino’ natočite iz velikega lesenega korita. Mineralna voda vsebuje veliko manganovih in amonijevih snovi, zato blagodejno vpliva na bolezni srca in ožilja, zaradi visoke vsebnosti magnezija pa spodbuja tudi prebavo. Priporočamo, da na dan popijete do dva decilitra mineralne vode.

Pohod ali
kolesarjenje do Mlinarjevega sedla

Turo začnemo v vaškem jedru, od koder preko novega macesnovega mostu zavijemo v Makekovo kočno. Pot nas vodi mimo kmetij Mlinar in Makek. Pri odcepu za kmetijo Makek se konča asfalt in začne lepo urejena makadamska pot, ki se ves čas vzpenja. Na razgledni točki na Mlinarjevem sedlu se vam bo odprl krasen pogled na vas in Karavanke.

Aktivnosti in znamenitosti na Jezerskem

Jezerski biserčki

ZANIMIVOSTI

Tavžentroža čisti in izboljša kri pri slabokrvnosti, ureja obtok, vpliva na delovanje jeter in žolčnika, blaži vse težave v želodcu in črevesju, čisti dihala ter odpravlja motnje pri menstruaciji.

Zdravilna mineralna voda, imenovana tudi ‘Jezerska slatina’, ki izvira nad Ankovo domačijo, vsebuje veliko manganovih in amonijevih snovi, zato jo še posebej priporočajo pri boleznih srca in ožilja, odlično pa vpliva tudi na prebavo. Izvir mineralne vode je v svojih opisih iz 17. stoletja omenjal že znameniti slovenski raziskovalec in polihistor Janez Vajkard Valvasor.

Jezersko je po drugi svetovni vojni veljajo za klimatsko zdravilišče − od leta 1953 do leta 1982 je namreč tu delovala bolnišnica za očesne bolezni. V njej so zdravili predvsem očesno tuberkulozo in druga vnetna obolenja, bolniki pa so prihajali vse tedanje Jugoslavije.

Na Jezerskem uspeva več 1000 rastlinskih vrst, med katerimi je 53 vrst zavarovanih, 20 pa endemitov ožjega ali širšega območja.